Za branje EKG-ja (elektrokardiograma) na pacientovem monitorju sledite tem korakom:
Preverite demografske podatke pacienta, kot so ime, starost in spol, da se prepričate, da ustrezajo pacientu, ki ga spremljate.
Ocenite izhodiščni ali mirovalni ritem. Poiščite ravno črto, znano kot izoelektrična črta, ki kaže, da signal ne zaznava nobene električne aktivnosti. Prepričajte se, da je monitor pravilno priključen in da so elektrode varno pritrjene na bolnikov prsni koš.
Opazujte valovne oblike na EKG posnetku. Prepoznajte različne komponente valovne oblike:
P val: Predstavlja atrijsko depolarizacijo, kar kaže na začetek atrijske kontrakcije.
Kompleks QRS: Odraža depolarizacijo ventriklov, kar kaže na začetek krčenja ventriklov.
Val T: Predstavlja repolarizacijo ventriklov, kar kaže na fazo okrevanja ventriklov.
Interval PR: Meri od začetka vala P do začetka kompleksa QRS in odraža čas, ki ga električni impulz potrebuje za potovanje od preddvorov do prekatov.
Interval QT: Meri od začetka kompleksa QRS do konca vala T in predstavlja skupni čas depolarizacije in repolarizacije ventriklov.
Ritem analizirajte z opazovanjem pravilnosti in doslednosti valovnih oblik. Srčni utrip določite s štetjem števila kompleksov QRS v določenem časovnem obdobju (npr. na minuto). Normalni srčni utrip je med 60 in 100 utripi na minuto.
Ugotovite morebitne nepravilnosti ali nepravilnosti v EKG posnetku, kot so aritmije, ishemične spremembe, prevodne motnje ali druge srčne motnje. Če ste negotovi ali opazite kakršna koli pomembna odstopanja od normalnega stanja, se posvetujte z zdravstvenim delavcem ali kardiologom.
Funkcija EKG-ja (elektrokardiograma) je merjenje in beleženje električne aktivnosti srca. Je neinvazivno diagnostično orodje, ki se uporablja za oceno srčnega ritma, frekvence in splošnega zdravja srca. EKG deluje tako, da zazna in beleži električne signale, ki jih srce proizvaja med krčenjem in sproščanjem. Te električne signale zajamejo elektrode, nameščene na koži, nato pa se ojačajo in prikažejo kot graf na monitorju ali papirnem traku. EKG zagotavlja dragocene informacije o električni aktivnosti srca in lahko pomaga prepoznati različna srčna stanja, vključno z: Nenormalni srčni ritmi (aritmije): EKG lahko zazna nepravilne srčne utripe, kot so atrijska fibrilacija, ventrikularna tahikardija ali bradikardija. Miokardni infarkt (srčni napad): Določene spremembe v vzorcu EKG lahko kažejo na srčni napad ali ishemijo (zmanjšan pretok krvi v srce). Strukturne nepravilnosti: Nenormalnosti EKG lahko dajo namige o stanjih, kot so povečane srčne komore, perikarditis ali prisotnost težav s srčnimi zaklopkami. Nenormalnosti prevodnosti: EKG lahko zazna težave v električnem prevodnem sistemu srca, kot je atrioventrikularni blok ali blok vejnega snopa. Učinki zdravil ali neravnovesje elektrolitov: Določena zdravila ali motnje elektrolitov lahko povzročijo specifične spremembe v vzorcu EKG. EKG je bistveno orodje za diagnosticiranje in spremljanje srčnih bolezni ter se pogosto uporablja v kliničnih okoljih, urgentnih centrih in med rutinskimi pregledi. Zdravstvenim delavcem pomaga oceniti delovanje srca, določiti ustrezno zdravljenje in spremljati učinkovitost terapij skozi čas.
Čas objave: 9. avg. 2023
